Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Občina Miren – Kostanjevica, Občina Renče – Vogrsko in Občina Šempeter – Vrtojba so 5. januarja 2018 z Republiko Slovenijo – Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano sklenile »Pismo o nameri o ureditvi razmer na pregradi Vogršček in namakalnem razvodu Vogršček«, s katerim se je:
- Republika Slovenija obvezala, da bo v državnem proračunu zagotovila sredstva za sanacijo pregrade Vogršček,
- so občine podpisnice izkazale interes za prenos lastninske pravice, upravljanja in vzdrževanja na državnem namakalnem sistemu »Namakalni razvod Vogršček«.
Država je svojo namero izpolnila s tem, ko je zagotovila sredstva za obnovo pregrade Vogršček v višini okoli 11 milijonov EUR. Sanacija zadrževalnika Vogršček je bila zaključena 17. aprila 2023 z izdajo uporabnega dovoljenja za sanacijska dela pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti.
V nadaljevanju so občine 4. aprila 2022 z Republiko Slovenijo – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpisale »Pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček«.
Pogodba predvideva brezplačni prenos lastninske pravice ter upravljanje in vzdrževanje na občine s 1. januarjem 2024.
S prenosom lastninske pravice na občine je državni namakalni sistem Namakalni razvod Vogršček postal lokalni namakalni sistem.
Za tehnološko posodobitev namakalnega sistema bodo občine kandidirale na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ko bo le-ta objavljen.
Za kandidiranje na javnem razpisu, morajo občine izkazati interes lastnikov zemljišč, kar bodo dokazovale s podpisanimi pogodbami o namakanju s strani lastnikov zemljišč.
Lastnice namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček so občine (Mestna občina Nova Gorica, Občina Miren – Kostanjevica, Občina Renče – Vogrsko in Občina Šempeter – Vrtojba) v idealnem deležu, kot je naveden v »Pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček«.
V skladu s pogodbo je delež lastništva občin sledeč:
- Občina Renče – Vogrsko v idealnem deležu 33,20 %,
- Občina Miren – Kostanjevica v idealnem deležu 22,61 %,
- Občina Šempeter – Vrtojba v idealnem deležu 22,60 % in
- Mestno občina Nova Gorica v idealnem deležu 21,59 %.
Idealni delež je izračunan glede na delež površine Namakalnega razvoda Vogršček, ki leži v posamezni občini.
Izjema je Občina Ajdovščina, ki je 100 % lastnica Namakalnega sistema polja Črniče – Perovlek, ki je prav tako del namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček.
Lastniki kmetijskih zemljišč morajo podpisati Pogodbo o namakanju z občinami v prvi vrsti zato, ker bodo občine za tehnološko posodobitev namakalnega sistema kandidirale na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, ko bo le-ta objavljen.
Pogoj, da občine pridobijo javna sredstva za tehnološko posodobitev namakalnega sistema je tudi ta, da občine sklenejo pogodbe o namakanju z lastniki zemljišč, ki imajo na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve, v skupni lasti delež površin, ki bo v predpisu za izvajanje Skupnega strateškega načrta 2023–2027 določen kot pogoj za dodelitev sredstev iz naslova tehnološke posodobitve namakalnih sistemov.
Trenutno še veljavna Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, predvideva, da morajo upravičenci (v našem primeru občine) ob predložitvi vloge za sofinanciranje tehnološke posodobitve namakalnega sistema priložiti pogodbe o namakanju z lastniki zemljišč, ki imajo skupaj v lasti vsaj 50 odstotkov površin na območju namakalnega sistema, ki je predmet posodobitve, če gre za lokalni namakalni sistem (3. točka 61. člena Uredbe).
Podpisane pogodbe o namakanju so torej pogoj, da bodo občine lahko izvedle tehnološko posodobitev namakalnega sistema. V primeru, da občine ne bodo sklenile pogodb o namakanju, obnova namakalnega sistema ne bo možna.
Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih se mora lastnik zemljišča s pogodbo zavezati, da bo uporabljal namakalni sistem in plačeval stroške njegovega obratovanja za obdobje 20 let od njegove posodobitve.
Tisti, ki pogodbe o namakanju ne bodo podpisali, namakanega sistema ne bodo mogli uporabljati.
Interes občin je, da čim več lastnikov zemljišč podpiše pogodbo o namakanju, saj bo obnova namakalnega sistema odvisna predvsem od interesa lastnikov. V primeru, da občine ne bodo pridobile potrebnih pogodb o namakanju, ne bodo mogle kandidirati na razpisu in posledično obnavljati namakalnega sistema.
Teoretično bo naknadni priklop možen, vendar bo cenovno manj ugoden. Ob tem vas želimo ponovno opozoriti, da v primeru, da ne bo dovolj interesa s strani lastnikov zemljišč, sistema ne bo moč obnoviti.
Po prenosu lastninske pravice na občine je upravljavec namakalnega sistema javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d. d., kar je določeno v Odloku o namakalnem sistemu Namakalni razvod Vogršček in izvajanju gospodarske javne službe upravljanja, vzdrževanja in delovanja namakalnega sistema, ki je za vse štiri občine enak.
V Občini Ajdovščina je upravljavec namakalnega sistema podjetje Komunalno stanovanjska družba d. o. o. Ajdovščina.
Za redno ustrezno upravljanje, vzdrževanje in delovanje namakalnega sistema je odgovoren izvajalec izbirne gospodarske javne službe.
Za investicijsko vzdrževanje (investicije) so odgovorne občine lastnice namakalnega sistema.
Za ustreznost in delovanje namakalne opreme lastnika oziroma uporabnika je odgovoren uporabnik sam.
Obnova Namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček je kompleksen projekt. Namakalni razvod se nahaja na kar 16 namakalnih poljih, ki ležijo v petih različnih občinah. Razvod obsega okoli 200 km cevovodov, kar pomeni, da če bi vsako leto obnovili 20 km, bi obnova trajala 10 let.
Obnova Namakalnega sistema bo potekala postopoma (po fazah) in bo v prvi vrsti odvisna od interesa lastnikov kmetijskih zemljišč po namakanju (od podpisanih pogodb o namakanju), od podrobnejšega popisa stanja infrastrukture za obnovo, ki je trenutno v fazi priprave, ter od razpoložljivih sredstev.
Trenutno veljavna Uredba med upravičene stroške določa:
- stroške materiala skupaj s stroški dobave, montaže in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev namakalnih sistemov, stroške naložbe v namakalni razvod ter stroški ureditve vodnega vira;
- stroške opreme črpališča in transformatorskih postaj;
- namakalna oprema (ki je v lasti uporabnikov) ni upravičen strošek.
Ker bodo občine za sredstva kandidirale na javnem razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo začetek obnove odvisen tudi od tega, kdaj bodo razpisi objavljeni. Pogoj za kandidiranje pa bo ta, da bodo morale občine ob prijavi predložiti sklenjene pogodbe o namakanju z lastniki zemljišč.
Občine se nadejajo, da bodo za prva sredstva kandidirale že v letu 2024.
V okviru tega projekta ne. Obnova je možna samo na območju, kjer infrastruktura že obstaja.
Teoretično je širitev na druge površine možna, vendar bi morala le-ta biti predmet novega projekta, kjer bi morala zainteresirana občina ob pogoju zadostne količine vode pridobiti vso potrebno dokumentacijo vključno z gradbenim dovoljenjem.
Lastniki zemljišč bodo morali po tehnološki posodobitvi plačevati stroške, ki so razdeljeni na fiksni in variabilni del.
Fiksni del stroškov predstavlja plačilo stroškov priprave namakalnega sistema na zagon, redno vzdrževanje (odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in druge opreme, razen namakalne opreme, za katero je odgovoren lastnik), tehnološko in računalniško podporo lokalnega namakalnega sistema, stroške dela upravljanja, stroške zunanjih izvajalcev za uvedbo rednega vzdrževanja – kot npr. košnja trave ipd.), stroške zavarovanja sistema in morebitno investicijsko vzdrževanje.
Fiksni del stroškov je izražen v €/ha.
Variabilni del stroška namakanja vključuje plačilo vodnega povračila, strošek energije, strošek vodarine ter druge stroške tekočega vzdrževanja.
Variabilni del stroškov se obračuna po dejanski porabi vode v €/m3.
Do tehnološke posodobitve ostaja način zaračunavanja stroškov nespremenjen.
Cena uporabe bo sestavljena iz fiksnega dela na hektar na leto in iz variabilnega dela glede na dejansko porabo vode.
Končno ceno uporabe namakalnega sistema je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj jo bodo določile cene storitev in energije na trgu v času uporabe namakalnega sistema. Slednje je bistven razlog, da višina stroškov obratovanja, izražena v €/ha oziroma €/m3, v pogodbi ni navedena.
Občine, ki bodo po prevzemu namakalnega sistema Vogršček postale njegove lastnice, bodo sledile temu, da bodo cene pravične in v skladu s slovenskim povprečjem.
Poudariti je potrebno, da se bo namakalni sistem v celoti obnavljal iz javnih sredstev (evropskih, državnih, občinskih). Stroške pa se bo lastnikom kmetijskih zemljišč začelo zaračunavati po novem šele po dokončani obnovi namakalnega sistema.
Če dajo lastniki kmetijska zemljišča zemljišče v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov lahko tudi zakupnik. Medsebojno razmerje morata urediti lastnik zemljišča in zakupnik sama.
Najkasneje v roku enega leta od tehnološke posodobitve namakalnega sistema.
Do posodobitve ostane v veljavi dosedanje obračunavanje in plačevanje nadomestila na ha.
Kdor bo podpisal pogodbo o namakanju, sistema pa ne bo uporabljal, bo plačeval samo fiksni del stroškov. Variabilni del stroškov bodo plačevali le tisti, ki bodo vodo uporabljali.
To ne pomeni višjih stroškov, ker so fiksni stroški določeni na hektar površine, variabilni pa se obračunavajo po dejanski porabi.