Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, Občina Miren – Kostanjevica, Občina Renče – Vogrsko, Občina Šempeter – Vrtojba in so 4. aprila 2022 z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpisale Pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema Namakalni razvod Vogršček.
Na podlagi te pogodbe je s 1. januarjem 2024 namakalni sistem prešel iz države v last lokalnih skupnosti. Državni namakalni sistem je tako postal lokalni namakalni sistem.
Namakalni sistem sestavlja 16 namakalnih polj in obsega 980 hektarov površin.
Lastnice petnajstih namakalnih polj (Namakalni sistem polja Replje, Oroševalni in namakalni sistem Miren pri Gorici, Namakalni sistem polja Šempeter, Namakalni sistem polja Prvačina I in II, Stabilni oroševalni namakalni sistem Jugovega polja, Namakalni sistem polja Orehovlje – Bilje, Namakalni sistem Vrtojba polje, Namakalni sistem polja Dornberk in polja Kobate, Namakalni sistem polja Bukovica, Namakalni sistem polja Okroglica I, II, Oroševalni sistem Križ – Cijanov, Namakanje polje Podvogrsko, Namakalni sistem Orehovlje – Britof, Namakanje Šempaske gmajne in Namakalni sistem Karavlja – Gramoznica) so štiri goriške občine v idealnih deležih, kot sledi:
- Mestna občina Nova Gorica: 21,59 %
- Občina Miren – Kostanjevica: 22,61 %
- Občina Renče – Vogrsko: 33,20 %
- Občina Šempeter – Vrtojba: 22,60 %
Namakalni sistem polja Črniče – Perovlek pa je v 100 % lasi Občine Ajdovščina.
Do leta 2023 je bil izvajalec državne javne službe upravljanja, vzdrževanja in delovanja namakalnega sistema Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. S prevzemom namakalnega sistema v last in upravljanje pa so morale občine določiti tudi novega izvajalca gospodarske javne službe upravljanja, vzdrževanja in delovanja namakalnega sistema, ki je istočasno tudi upravljavec gospodarske javne infrastrukture namakalnega sistema.
Za Mestno občino Nova Gorica, Občino Miren – Kostanjevica, Občino Renče – Vogrsko in Občino Šempeter – Vrtojba bo to nalogo opravljalo javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d. d..
Za Občino Ajdovščina pa bo to nalogo opravljalo javno podjetje Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina d. o. o.
Namakalni sistem Vogršček ima osnovno hrbtenico cevovodov že opredeljeno in zgrajeno. Trenutno se uporablja namakalni sistem za namakanje površin v manjšem obsegu (okoli 350 ha), vgrajeno cevovodno omrežje pa zagotavlja namakanje za okoli 945 ha. Kapaciteta Zajezitve Vogrščka trenutno omogoča odjem 3,5 mio m3 vode oz. za okoli 1.500 ha površin. Obseg možnih namakalnih kmetijskih površin je na območju vseh petih občin, ki imajo skupaj okoli 1.350 ha površin. (Vir: Projektna naloga Sanacija namakalnega sistema Vogršček, Dr.DUHOVNIK d.o.o., str. 4, februar 2023).
Dosedanji upravljavec namakalnega sistema Vogršček, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je v zadnjih letih veliko vlagal v tehnološke posodobitve namakalnega razvoda, predvsem v posodobitve črpališč in elektronike na namakalnem razvodu.
V letu 2023 je bila zaključena sanacija pregrade Vogršček, ki sta jo financirala Ministrstvo za naravne vire in prostor – Direkcija Republike Slovenije za vode in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S sanacijo pregrade je ponovno omogočeno nemoteno namakanje kmetijskih zemljišč. Sanaciji pregrade mora slediti tudi tehnološka posodobitev namakalnega razvoda.
S podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice so se lokalne skupnosti med drugim zavezale, da bodo pristopile k tehnološki posodobitvi namakalnega razvoda. Gre za kompleksen in dolgotrajen postopek, saj je skupni obseg namakalnega razvoda več kot 130 kilometrov.
Sredstva za tehnološko posodobitev bodo občine iskale predvsem na javnih razpisih, ki jih bo objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri tem bodo morale zadostiti vsem pogojem, ki jih bo od njih zahteval javni razpis. Med najpomembnejšimi že znanimi pogoji je zagotovo ta, da morajo občine skleniti pogodbe o namakanju z lastniki zemljišč, ki imajo na območju namakalnega sistema, ki je predmet tehnološke posodobitve, v skupni lasti najmanj 50 % površin.
Obnova bo potekala po namakalnih poljih, pri čemer bodo imela prednost tista območja, ki so najbolj dotrajana in potrebne obnove ter tista namakalna polja, kjer bodo občine z lastniki zemljišč podpisale zadostno število pogodb o namakanju.